V informacijski družbi ne rešuje več elita. Odvisni postanemo od celotnega človeškega in socialnega kapitala. Izobraževanje ne sme biti več privilegij elite Osnovno pravilo bi moralo biti odprt dostop do znanja za vse ljudi. Ali slutite, kako daleč smo od tega?

Informacijska družba je več kot samo računalništvo. Poleg splošne razgledanosti zahteva tudi razvite miselne funkcije, samostojnost in samoiniciativnost, pa še nekatere druge nujne kompetence. Na tako oblikovanega človeka lahko računamo, ker se bo samostojno izobraževal vse življenje. Znati učiti se, pomeni biti sposoben, da sam vodiš svoje izobraževanje, kritično ocenjuješ uspeh in se pravilno sproti odločaš. Kdo danes razpolaga s tem? Samo ti ljudje lahko preživijo v informacijski družbi.

Informacijska družba je vrtinec in ne več statična piramida. Vrtinec s silami, ki srkajo ljudi proti središču na najpomembnejše položaje, in hkrati sile, ki potiskajo ljudi na rob družbe, navzven. Noben socialni status ni več za vedno. S tem smo dobili brezmejne možnosti za uspeh. Povečale pa so se možnosti tudi za padce na družbeno obrobje in družbeno izločenost. Dinamična družba ne prenaša več socialnih vzorcev stare statične industrijske piramidalne družbe.

Kaj bo kdo imel od informacijsko-komunikacijske tehnologije, je odvisno od tega, kaj zna.

Nova tehnologija pospešeno daje možnosti za izenačevanje možnosti. Pri uporabi interneta so slovenske regije izenačene, medtem ko je med njimi velikanska razlika pri klasičnih institucionalnih ponudbah (galerije, šole, gledališča, muzeji, ustanove za izobraževanje odraslih, itd.). Vsakdo lahko po želji vse to dobi na internetu v najbolj oddaljenem zaselku, enako kot v Ljubljani. To so gromozanske prednosti. Tako se je začela tudi »arabska pomlad«. Človek ima v novi tehnologiji vso svobodo, da jo po svoje uporablja. Lahko študirate na MIT, najbolj znani tehnični fakulteti v ZDA, tudi če živite v Drežnici.

Uporaba računalnika in nove IKT je več kot plačevanje s položnicami; je življenje ali smrt. Odpira brezmejno svobodo. Država lahko v šoli nadzira, kaj natančno se morajo učenci naučiti; na internetu so svobodni. Končno.

Pogoj za informacijsko družbo je demokratizacija družbenih odnosov. Hkrati je to posledica nove IKT. Samo s tem je znanje dostopno vsem in znanje lahko vsak uporablja. Dialog, ne pa ukaz in kontrola. »Nadzorovanje in kaznovanje« je naslov knjige, ki jo je napisal Michel Foucault, in je značilno za industrijsko piramidalno družbo. V današnji družbi je uspeh odvisen od zaupanja. Nadzorovanje nam je ušlo iz rok.

dr. Ana Krajnc, predsednica društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje

Računalništvo v oblaku je v svetu mobilnih operaterjev povzročilo precej zanimanja in hkrati tudi precejšnjo zmedo in skrb. Številni operaterji se sprašujejo, ali je smotrno umestiti storitve v oblaku v portfelj svojih storitev in če da, kako? Telekomunikacijski operaterji smo zagotovo lahko tisti, ki lahko računalništvo v oblaku približamo končnim uporabnikom. Naša zelo pomembna prednost je, da dobro poznamo svoje uporabnike.

Razvoj storitev računalništva v oblaku je omogočil tudi manjšim podjetjem, ki nimajo razvitih oddelkov IT, da dostopajo do informacijske podpore brez visokih vstopnih stroškov. Model najemanja storitev ne zahteva večjih finančnih vložkov in danes, ko zagotavljanje likvidnosti zahteva še posebno skrb, je to za podjetje velika prednost. Če smo nekdaj najemali zgolj avtomobile, lahko danes najemamo tudi IT in poslovne aplikacije …

Podjetja potrebujejo rešitve, s katerimi bodo lahko učinkoviteje poslovala, varno shranjevala svoje podatke, imela nižje stroške storitev in naprav IT, in ne nazadnje, s katerimi bodo privarčevala čas za svoj osnovni posel. Zaradi ekspresno spreminjajočega se poslovnega okolja potrebujejo elastično ponudbo, znotraj katere lahko storitve v kar največji meri prilagodijo svojim potrebam in pri tem plačujejo toliko, kolikor porabijo.

Nekaj gospodinjske logike je gospodarska kriza prinesla tudi na področje IT in poslovnih rešitev – zakaj bi plačeval, če ne potrebujem? Zakaj bi kupoval, če lahko bistveno ugodneje to storitev najamem? Zakaj bi vlagal v IT, če lahko vložim v svoj osnovni posel, ki ga obvladam in za katerega lahko precej lažje ocenim, v kakšni višini se mi bo naložba povrnila?

V Si.mobilu smo računalništvo v oblaku ponudili svojim poslovnim uporabnikom v obliki storitve Popolna pisarna. Kot prvi mobilni operater v Sloveniji in kot eden prvih mobilnih operaterjev v Evropi smo svojim poslovnim uporabnikom poleg komunikacijskih ponudili tudi poslovne rešitve. V letu 2011 je bilo v svetu manj kot 130 telekomunikacijskih operaterjev, ki so ponujali tudi storitve računalništva v oblaku.

Za nas je bil največji izziv vzpostaviti povezljivost med storitvami v oblaku z obstoječimi storitvami – brez ločnic, s podporo 24/7 in s celovito uporabniško izkušnjo. Ker tisto, kar na koncu šteje, je uporabniška izkušnja. Uporabnika ne zanima, ali bo dostopal s hitrostjo 1G, 2G, 3G ali 4G. Pomembno mu je, na kakšen način bo dostopal do storitve, kako hitro se bo lahko povezal in dostopal do svojih podatkov, kolikšna je stopnja njegovega zaupanja v storitev. Ker računalništvo v oblaku niso zgolj virtualizirani podatkovni centri. Bistvena je izkušnja uporabe te storitve. Italijani bi temu rekli, »kak je njen gusto … »

Boštjan Škufca Zaveršek, direktor prodaje, Si.mobil

S stališča potrošnika je skoraj neprekinjen dostop do storitev, ki se mogoče izvajajo tudi že v oblaku, dobrodošel, saj je velik del uporabnikov že stalno povezan z internetom. To pomeni, da so njihovi kontakti, elektronska pošta, podatki s socialnih omrežij in fotografije takoj prenesene v oblak in so na voljo zainteresirani javnosti. Seveda je pri tem drobni tisk rahla ovira, saj se nekateri hitro zavedo, da njihov telefon s storitvijo GPS poleg objavljene slike posreduje tudi njihove koordinate. Torej napravice v oblake pošiljajo več podatkov, kot bi si njihovi uporabniki mogoče želeli.

Z rastjo števila mobilnih naprav in njihovimi zmogljivostmi se hkrati povečuje tudi število potencialnih napadov na te mobilne naprave. Tako je mogoče na velikem številu različnih spletnih strani najti že okužene spletne strani, ki so se »specializirale« za obiskovalce z mobilnimi napravami. Pridno čakajo na žrtve in ko opravijo svoj del, mobilna naprava postane del velikega omrežja, ki ga upravljajo različni zlonamerni upravitelji in potem nevednim uporabnikom povzročajo sive lase in dodatne stroške.

Z novimi izzivi na področju storitev v oblaku se sooča tudi računalniška forenzika. Klasični postopki, kjer bi kriminalisti zasegli okužen ali napaden strežnik, so v takšnih primerih oteženi, sploh če so virtualni sistemi v tujini, na deljenih virih z možnostjo migracije med različnimi geolociranimi podatkovnimi centri. Izzivov na področju informacijske varnosti in forenzike tudi v računalništvu v oblaku ne manjka.

Paradigma BYOC (»Bring Your Own Computer« oziroma »prinesite svoj lasten računalnik«), ki lepo sodi v koncept računalništva v oblaku, hkrati ruši pravila korporacij, ki so dolgo časa postavljala pravila, čemu morajo zadoščati naprave, priključene v lokalno omrežje. S tem principom se sicer lahko zmanjšajo stroški, namenjeni strojni opremi, vendar pa se poveča tudi ogroženost samega omrežja in storitev znotraj korporacij.

Ne nazadnje pa vsi, ki smo v IT-ju in ne nujno na informacijsko-varnostnem področju, dobro vemo, da bo tisti, ki bo obvladoval moje podatke, usmerjal moje nakupe, brskal po moji zgodovini, pravzaprav obvladoval MENE. Zato je treba pri vseh teh selitvah in odločitvah ubrati tudi kanček ZKP (Zdrave Kmečke Pameti).

Milan Gabor, direktor, Viris

NAMEN

S porastom vhodnih elektronskih dokumentov in težnje po brezpapirnem poslovanju se kaže potreba po reorganizaciji načina obvladovanja papirnih vhodnih dokumentov. Če hočemo doseči pravo konvergenco papirnih in elektronskih dokumentov moramo papirne dokumente, tako sliko kot tudi ključne podatke, pred vstopom v poslovne procese pretvoriti v elektronske dokumente in jih v delovnih procesih tudi enotno obravnavati.

Večji del dokumentov, ki nastajajo na prodajnih mestih ponudnikov javnih storitev, na okencih bank, zavarovalnic, Pošte in sprejemnih pisarnah Upravnih enot in občinskih uprav se zadnjih nekaj let v večini primerov skenira na koncu poslovnega procesa in hrani v elektronski obliki. Banke in zavarovalnice večji del takšnih papirjev (izvirnikov) po zajemu tudi uničijo in hranijo zgolj elektronske kopije. Nekatere organizacije se za potrebe hrambe šalterskih dokumentov še vedno poslužujejo mikrofilma in se zaradi relativno nizke frekvence uporabe takšnih dokumentov niso odločali za prehod na skeniranje in elektronsko hrambo.

Večina organizacij, ki predstavljajo največje generatorje šalterskih dokumentov, pretvorbo in hrambo teh dokumentov, neodvisno od izbora tehnologije, ta trenutek zaupa v zunanje izvajanje.

Priložnosti za racionalizacijo stroškov in zmanjšanje operativnih tveganj

Verjetno si kot končni cilj vsaka od teh organizacij zastavlja brezpapirno poslovanje na sprejemnem mestu, potrjevanje transakcijskih in tudi pogodbenih dokumentov pa z digitalnim podpisovanjem strank na osnovi kvalificiranih digitalnih potrdil. A takšen cilj je odmaknjen precej v prihodnost in o tem težko razmišljamo, preden bodo npr. naši obvezni osebni dokumenti tudi nosilci kvalificiranih digitalnih potrdil.

Danes se organizacije, veliki uporabniki pretvorbe in hrambe šalterskih dokumentov, sprašujejo o vmesnih ciljih. Govora je o alternativah, ki bi morda racionalizirale strošek zunanjega izvajanja, predvsem pa bolj kot to zmanjšala operativna tveganja ter naredila proces čistejši in brez časovnih zaostankov oz. zamikov zaradi logistike papirnih dokumentov iz poslovne mreže na obdelavo.

Katere razlike v poslovanju vplivajo na izbor optimalnega pristopa in izbora tehnologije za obvladovanje šalterskih dokumentov?

Na seminarju bomo transparentno predstavili elemente, ki predstavljajo operativna tveganja za organizacije in kako jih zajeziti. Pogledali bomo, kaj so dejavniki, na osnovi katerih izračuni stroškov kažejo enkrat v prid podpisnim tablicam, drugič uvedbi transakcijskih skenerjev, tretjič poznem skeniranju (Late-Scan) v zunanjem izvajanju ali celo poznem skeniranju v lastnem izvajanju (neposredno v poslovni mreži ali centralizirano).

Predstaviti želimo modele organizacijskih in tehnoloških rešitev, s katerimi je možno obvladovati papirne dokumente, ki jih stranke prinašajo na šalter in danes predstavljajo enega ključnih argumentov proti podpisnim tablicam, ki rešujejo »zgolj« avtorizacijo izhodnih dokumentov. Prav tako želimo izpostaviti problematiko različno obremenjenih poslovnih enot v mreži in možnosti racionalizacije s kombinacijami različnih modelov v zvezi s problematiko hrambe in zajema dokumentov.

Na seminarju bodo teoretski del naših svetovalcev dopolnili po trije ponudniki rešitev in storitev, ki bodo v živo predstavili svoje rešitve v zvezi z osrednjo temo seminarja.

Udeležba na seminarju je brezplačna, saj bodo kotizacijo za vse udeležence pokrili sponzorji seminarja.

Z vpogledom v rešitve/storitve s področja obvladovanja vhodnih dokumentov in pripravljenosti na elektronsko avtorizacijo ustvarjenih oz. lastnih dokumentov, boste poleg vsebinskega osvojili tudi nekaj praktičnega znanja.

Predstavili bomo:

• najboljše prakse in metodologijo, ki zagotavlja, da boste papirne dokumente dejansko lahko zajezili na vhodu in preprečili uporabo papirnih izvirnikov v svojem poslovanju,
• pristop k izračunu ekonomskih učinkov glede na različne prijeme pri obvladovanju vhodnih dokumentov,
• sodno prakso ter pogled in načelna mnenja sodnih izvedencev, ki so v okviru pravdnih postopkov lahko poklicani za ugotavljanje pristnosti skenogramov in drugih “neoriginalnih” oblik dokumentov.

Komu je seminar namenjen?

Seminar je namenjen tehnologom, poslovnim analitikom in drugim predstavnikom podpore poslovanju. Na seminarju so dobrodošli tudi lastniki procesov in vodstveni delavci, ki so odgovorni za poslovanje s prebivalstvom.

Katere odgovore na spodnja vprašanja boste pridobili z udeležbo na seminarju?

Za ogled vprašanj kliknite tukaj.

PROGRAM

KDAJ in KJE

Seminar bo potekal v sredo, 6. junija 2012, od 08.30 do 12.00 ure, v Ljubljani – Dobra hiša, Stegne 11A, 1000 Ljubljana, v Konferenčni dvorani. (Zagotovljeno brezplačno parkirišče).

PRIJAVA

Udeležba na seminarju je brezplačna. Seminar je namenjen izključno končnim uporabnikom in ni odprt za ponudnike rešitev/storitev ali predstavnike svetovalnih podjetij.

Seminar je registriran kot strokovni dogodek pri Arhivu Republike Slovenije. Za udeležbo na seminarju udeleženci lahko prejmejo 0,6 kreditne točke. Izdajo potrdila o udeležbi na seminarju obračunamo 25€ in DDV.

Pogoj za brezplačno udeležbo je prisotnost na vseh predstavitvah rešitev/storitev ponudnikov seminarja.

Zadnji rok za oddajo prijave je 4.6.2012, do vključno 16. ure oziroma do zapolnitve prostih mest. Na seminar bomo sprejeli največ 16 udeležencev.

Za kakršnakoli vprašanja v zvezi s prijavo in vsebino seminarja smo vam na voljo na telefonski številki +386 (0) 59 032 740, GSM 031 852 364 ali office@frodx.com.

VTISI IZ PREDHODNIH SEMINARJEV

Kaj so povedali udeleženci predhodnih seminarjev si lahko pogledate na tej povezavi (klik)
Na seminarju bodo svoje rešitve/storitve prikazali naslednji ponudniki oziroma sponzorji seminarja:

Ponudniki: Avtenta, d.o.o.

MEDIJSKI SPONZORJI:

NAMEN

Zaradi intenzivne rasti povpraševanja po rešitvah za brezpapirno obvladovanje dokumentov (ECM) in dematerializacijo poslovnih procesov (BPM) se v zadnjih letih pojavlja vedno večje število ponudnikov na tem področju.

V FrodX-u so smo v okviru raziskave na tem področju prišli do odgovorov o razlogih za vedno težje odločanje o pravi izbiri in o razlogih za slabo uspešnost pri realizaciji projektov.

Ob uvedbi rešitev za brezpapirno obvladovanje dokumentov (ECM) ter dematerializacijo poslovnih procesov (BPM) pa organizacije želijo tudi doseči tudi minimalno raven tehnološke in organizacijske zrelosti, ki zagotavlja tisti nivo pravne varnosti, kot so poslovna tveganja ob uničenju papirnih izvirnikov na sprejemljivi ravni za varno poslovanje. Potrebe po zakonsko skladni elektronski hrambi generira tudi uvajanje elektronskega poslovanja z organizacijami (B2B) ali državljani (B2C).

Poleg zakonskih osnov, tehnološkega in organizacijskega znanja s področja elektronske hrambe in zajema je naš neprecenljiv vir poznavanje dobre prakse. Pri raziskavi o stanju elektronske hrambe, ki smo jo izvedli, smo pridobili odgovore 742 anketirancev iz 428 organizacij, izkušnje in mnenja okrajnih in okrožnih sodnikov, odvetnikov in davčnih inšpektorjev. Smo prvi in verjetno edini v Sloveniji, ki lahko celovito postrežemo z aktualnimi informacijami o tem, kaj je dobra praksa in kako se je doslej obnesla dolgoročna elektronska hramba v življenju.

Vedno večji nabor rešitev in različni prodajni pristopi posameznih ponudnikov pa postopka izbora potencialnim kupcem nič kaj dosti ne olajšata. Prav nasprotno. Statistično gledano se prodajni/nabavni cikel vsako leto le še povečuje, izvedba projektov pa je žal vse bolj rizična.

Na seminarju bodo teoretski del naših svetovalcev dopolnili po trije/štirje ponudniki rešitev in storitev, ki bodo v živo predstavili svoje rešitve v zvezi z osrednjo temo seminarja.

Udeležba na seminarju je brezplačna, saj bodo kotizacijo za vse udeležence pokrili sponzorji seminarja.

Tako boste poleg vsebinskega znanja, osvojili tudi nekaj praktičnega znanja z vpogledom v rešitve/storitve s področja dokumentnih sistemov ter dolgoročne elektronske hrambe.

Na osnovi teh ugotovitev bomo udeležencem seminarja ponudili znanje:

• Kako opredeliti svoje zahteve (RFP) pri izbiri dokumentnega sistema in sistema dolgoročne elektronske hrambe ter kako vrednotiti pridobljene ponudbe,
• kako opredeliti in meriti dogovorjeno raven storitve (SLA) glede na izbran poslovni model ob uvedbi dokumentnega sistema in sistema dolgoročne elektronske hrambe,
• kako zmanjšati in obvladati tveganja tveganja pri realizaciji projektov uvedbe dokumentnih sistemov in dolgoročne elektronske hrambe.

ZA KOGA

• Za lastnike procesov, ki želijo “dematerializirati” svoje poslovne procese,
• za strokovne sodelavce in vodje projektov, ki so (bodo) zadolženi za projekte dematerializacije poslovnih procesov,
• za arhivarje oz. posameznike, ki so zadolženi za arhiv dokumentarnega arhiva,
• za vodstvene in vodilne uslužbence organizacij, ki vstopajo v projekte dematerializacije poslovnih procesov in uvajanja dokumentnih sistemov ter dolgoročne elektronske hrambe,
• za strokovne sodelavce in vodje projektov, ki so (bodo) zadolženi za razvoj in uvajanje elektronskega poslovanja (B2B, B2C),
• za vodstvene in vodilne uslužbence organizacij, ki vstopajo v projekte dematerializacije poslovnih procesov in uvajanja dokumentnih sistemov oz. elektronskega poslovanja (B2B, B2C).

PROGRAM

KDAJ in KJE

Seminar bo potekal v torek, 5.6.2012, od 08.30 do 12.00 ure, v Ljubljani – Dobra hiša, Stegne 11A, 1000 Ljubljana, v Konferenčni dvorani. (Zagotovljeno brezplačno parkirišče).

PRIJAVA

Udeležba na seminarju je brezplačna.

Seminar je namenjen izključno končnim uporabnikom in ni odprt za ponudnike rešitev/storitev ali predstavnike svetovalnih podjetij, v zvezi z osrednjo temo seminarja. Pridržujemo si pravico do zavrnitve takšnih prijav.

Seminar je registriran kot strokovni dogodek pri Arhivu Republike Slovenije. Za udeležbo na seminarju udeleženci lahko prejmejo 0,6 kreditne točke. Izdajo potrdila o udeležbi na seminarju obračunamo 25€ in DDV.

Pogoj za brezplačno udeležbo je prisotnost na vseh predstavitvah rešitev/storitev ponudnikov seminarja.

Zadnji rok za oddajo prijave je 4.6.2012, do vključno 12. ure oziroma do zapolnitve prostih mest. Na seminar bomo sprejeli največ 16 udeležencev.

Za kakršnakoli vprašanja v zvezi s prijavo in vsebino seminarja smo vam na voljo na telefonski številki +386 (0) 59 032 740, GSM 031 852 364 ali office@frodx.com.

VTISI IZ PREDHODNIH SEMINARJEV

Kaj so povedali udeleženci predhodnih seminarjev si lahko pogledate na tej povezavi (klik)

Na seminarju bodo svoje rešitve/storitve prikazali naslednji ponudniki oziroma sponzorji seminarja:

Ponudniki: Avtenta, d.o.o.

MEDIJSKI SPONZORJI:

In kakšne so bile odločitve strank? V zadnjih letih se je našlo le malo junakov, ki so se odločili za uporabo javnih storitev iz oblaka. Nejasnosti povezane s tranzicijo, prilagajanjem rešitev v prihodnosti, strah pred odvisnostjo od zunanjega ponudnika, so pretehtali prednosti, ki jih – roko na srce – tudi nismo znali ustrezno predstaviti in argumentirati.

V zadnjem letu pa je prav zares pritisnila kriza, denarja za informatiko je manj in zahteve po večji dodani vrednosti interne informatike so se povečale. Še sreča. Ker v težkih časih srce začne biti hitreje, poganja kri hitreje skozi žile in ta možganom pomaga razbiti strahove in predsodke. In danes je razmišljanje o uporabi storitev iz javnih oblakov precej bolj usmerjeno k njihovim prednostim kot strahovom. In iz pomislekov, ki so v preteklosti zavirali spremembe, nastanejo seznami tveganj, ki jih med projekti opazujemo in obvladujemo.

Menim, da je danes vredno oceniti primernost uporabe javnih storitev IT iz oblaka, saj imajo nekatere zelo jasne prednosti, ki v teh spreminjajočih se časih veliko pomenijo. Obljuba ekonomičnosti se je v praksi naših preteklih projektov še vedno izkazala – tudi zato, ker stranke sicer sploh ne bi šle v projekte. Preprosta uporaba je strankam omogočila, da svoje vire uporabljajo v tistih aktivnostih, ki so za poslovanje njihovega podjetja res ključne. In zanesljivost storitev v smislu delovanja in varnosti je v skladu z dogovorjenimi nivoji, ki so navadno višji od tistih, ki jih zagotavlja interni oddelek informatike.

Da so ponudniki pripravljeni, govorijo dejstva. Največji ponudnik sistemov CRM na svetu Salesforce.com ponuja svoje storitve samo iz oblaka. Ameriško notranje ministrstvo je za storitve elektronske pošte in pisarne izbralo Google, Poslovni sistem Mercator pravkar selimo v Microsoftov oblak. Tudi največji slovenski ponudnik rešitev CRM ponuja svoje storitve večinoma iz oblaka. In nekateri sistemski integratorji smo sposobni strankam pomagati najti ustrezne rešitve za njihove primere uporabe, pa tudi izvesti projekte selitve v oblak ali iz oblaka v oblak.

In uporabniki? Smo zreli? Kot fizične osebe smo očitno dozoreli, saj svoje slike in osebne podatke delimo z drugimi na Facebooku in ostalih socialnih omrežjih, podatke med svojimi Applovimi napravami selimo preko iClouda, varnostne kopije pa hranimo nekje na drugi strani interneta. Kaj pa kot odgovorni za informatiko v podjetjih? Tukaj pa se delimo na tiste, ki so vedno prvi v preizkušanju novosti, tiste, ki hitro dojamejo dodano vrednost novosti, tiste, ki so raje na varni strani in so v tretjem valu uporabnikov, ter tiste, ki jih novosti doletijo, ko sploh niso več nove.

Borut Kolmanič, vodja področja poslovnega razvoja, S&T Slovenija

“Kaj bo prispeval Microsoft k IKT-ju kot javni storitvi?”

Preberite še dva bloga Biljane Weber

Odvisni od brezmejne svobode

“Henry Ford” oblaka

Vsi za zdravje pomembni podatki bodo kmalu shranjeni nekje na spletu, v oblaku. Podatki bodo vedno na voljo vsem, ki jih potrebujejo, vedno ažurni, dostopni in varni. Naj so to zapisi o obisku osebnega zdravnika, opis takratnih težav, izvidi krvi iz laboratorija, meritve krvnega tlaka, postavljena diagnoza, obisk urgence zaradi zloma roke, vsa predpisana in kupljena zdravila, ugotovljene alergije, izvid okulista – skratka vse, kar spada tja.

Te podatke bo lahko bral osebni zdravnik, specialist, ali tuj zdravnik v bolnici v tujini, ko se na potovanju zastrupimo s hrano. Z našim dovoljenjem bo zdravstvo te podatke lahko uporabilo za izboljšanje zdravljenja (primerjanje zdravljenja ljudi s podobnimi diagnozami), z uporabo statističnih metod in tehnik vrtanja po podatkih se bo dalo iskati nova pravila, povezave in druge izboljšave v korist pacientov.

Včasih so zdravniki obiskovali bolnike na domu; potem smo postavili zdravstvene domove in smo mi hodili k zdravnikom (ker so tam imeli vse potrebne aparate); zdaj pa se vse skupaj spet obrača. S storitvami medicinske triaže in tele-medicino bomo lahko obiskali zdravnika, ne da bi se premaknili od doma.

Ko nas recimo praska po grlu, pokličemo medicinski klicni center, kjer za sogovornika dobimo izkušeno medicinsko sestro. Sestri poleg lastnih izkušenj pomaga ekspertni sistem (sestavljen iz znanja velike količine zdravnikov), ki ji glede na naše simptome pomaga postavljati prava dodatna vprašanja, izključiti določene potencialno nevarne opcije in priti do potrebnih informacij. Na koncu pridemo do diagnoze, ki ni nič slabša, kot če bi bili osebno pri zdravniku.

Glede bolečega grla bomo izvedeli, da nam ni nič hudega in da moramo počivati, jesti pomaranče ter veliko piti (in v 90 odstotkih primerov bo verjetno to tudi dovolj). Če bi se zdravstveno stanje poslabšalo, bomo lahko kadarkoli spet poklicali; situacijo bodo ponovno ocenili, po potrebi se bo vključil tudi zdravnik. Če bo tehnično omogočeno, bo vzpostavljena tudi videokonferenca; tako bo kakovost pregleda in s tem diagnoze še večja. Seveda nas bodo lahko na koncu še vedno napotili, da obiščemo osebnega zdravnika ali direktno specialista, vendar pri veliki večini primerov to ne bo potrebno.

S takim delom so zdravniki in celoten zdravstveni sistem zelo razbremenjeni in imajo več časa za resnejše bolnike. Popoln »win-win« položaj.

Omeniti velja, da ima triažni center tudi nekaj zdravnikov. Z dermatologom se recimo lahko glede čudnih znamenj posvetujemo tako, da jih fotografiramo z mobilnim telefonom in mu te fotografije preprosto pošljemo. Zdravnik jih bo pregledal in nas poklical nazaj ter z dodatnimi vprašanji postavil primerno diagnozo in predlagal ustrezno terapijo.

Verjetno marsikdo »poje« kar veliko tablet za te in druge težave. V kratkem bodo tablete lahko vsebovale tudi čipe, ki bodo v telesu merili različne biometrične podatke (srčni utrip, temperatura) in na ta način preverjali učinkovitost delovanja zdravila. S takimi kakovostnimi povratnimi informacijami bomo sčasoma pojedli manj tablet in tiste, ki jih bomo, bodo bolje odpravljale naše težave.

Začeli smo s podatki. Ključ dostopa do vseh zdravstvenih podatkov je naša zdravstvena kartica, ki pa se bo sčasoma verjetno preselila na mobilni aparat, ki ga tako ali tako vedno nosimo s seboj in je verjetno poleg denarnice predmet, ki je vedno z nami (mimogrede, sčasoma se bo tudi večina vsebine denarnice preselila na mobilni telefon, z denarjem, karticami, dokumenti in slikami vred).

Tudi prihodnost zdravstva je v veliki meri oblačna in mobilna.

Pavel Škerlj, direktor službe za informacijske tehnologije, Vzajemna

Nad vprašanje zato z vprašanjem: kaj pa je Microsoft, kaj nas opredeljuje?

Podjetje ima danes približno 90.000 zaposlenih, ki delamo v 191 državah sveta. Naše zaposlene odlikuje izjemna raznolikost izkušenj in znanj, tudi takih, ki jih marsikdo v naši panogi ne pričakuje. Nismo samo razvijalci, inženirji in poslovneži, med nami so tudi sociologi, etnografi, glasbeniki, fiziki, oblikovalci ter številni drugi ustvarjalci in strokovnjaki.

Skrbno analiziramo obstoječe zahteve strank in se trudimo zadovoljiti njihova jutrišnja pričakovanja. Razmišljamo o domačih uporabnikih in rešitvah zanje, o podjetjih, malih in velikih, o oglaševalcih, vladnih ustanovah in nevladnih organizacijah. Prizadevamo si razviti najboljši naravni uporabniški vmesnik v panogi. Ponosni smo na svojo zelo široko in poglobljeno ponudbo na toliko segmentih.

Lahko ob tej širini in vseprisotnosti, ko, recimo, sistem Windows najdemo na osebnih in tabličnih računalnikih, strežnikih in pametnih telefonih, govorimo o »odvisnosti« podjetij od Microsofta? Trdno sem prepričana, da ne. Microsoft še nikoli ni bil tako odprt, kot je danes.

Interoperabilnost je vgrajena v naše izdelke, zato so uspešni v sodobnih mešanih informacijskih okoljih. Stranke po vsem svetu razvijajo in uvajajo rešitve, ki združujejo Microsoftove tehnologije in tehnologije drugih ponudnikov. Sodelujemo v več kot 150 organizacijah za standardizacijo in več kot 350 delovnih skupinah. V času, ko druga velika podjetja IT zmanjšujejo svoj prispevek pri standardizaciji, dela v Microsoftu več tisoč certificiranih strokovnjakov izključno na področju standardov.

Še povsem sveža novica je ustanovitev nove podružnice Microsoft Open Technologies, ki bo zadolžena za naša vlaganja v odprtost. V sodelovanju s skupnostmi za odprto kodo in odprte standarde bo skrbela za razvoj najpomembnejših tehnologij za zagotavljanje interoperabilnosti. Nov in pomemben korak v naših prizadevanjih, da bi izpolnili pričakovanja in zahteve sodobnih uporabnikov.

Zavezani smo, da bomo našo panogo vodili tudi pri prehodu na uporabo storitev v oblaku ter na odprt način s prilagodljivostjo in z nižanjem stroškov pomagali vladam, podjetjem in končnim uporabnikom.

Naše ključne smernice pri odprtosti in interoperabilnosti oblaka:

- Prenosljivost podatkov (data portability): Podatki so last uporabnikov – ne glede na to, ali so shranjeni v oblaku ali na lokaciji stranke. Storitve v oblaku morajo zato omogočati preprosto seljenje podatkov v oblak in iz njega.

- Standardi: Platforme v oblaku morajo podpirati uveljavljene industrijske standarde, saj so ti ključni za zagotavljanje združljivosti z drugo programsko opremo in storitvami. Če obstoječi standardi ne zadoščajo za nove potrebe, moramo skupaj razviti nove.

- Preprostost migracije in uvedbe: Platforme v oblaku morajo nuditi varno pot prehoda v oblak, ki ohranja obstoječa vlaganja ter omogoča soobstoj programske opreme pri stranki in storitev v oblaku.

- Izbira za razvijalce: Platforme v oblaku morajo ponuditi razvijalcem izbiro pri razvojnih orodjih, jezikih in knjižnicah.

Verjamemo, da s temi temelji podjetjem zagotavljamo veliko svobode pri izbiri pravega ponudnika informacijskih rešitev in storitev. Seveda pa smo prav tako prepričani, da bo ravno Microsoft za mnoga podjetja prava odločitev.

Biljana Weber, direktorica Microsofta Slovenija

Oglejte si še video Biljane Weber v 059Frodx.tv Microsoftovi izzivi

“Kdo pravi, da bo računalništvo v oblaku dolgoročno cenejše? Jaz nisem prepričan,  da bo res tako.”

Preberite še blog Aleša Kuclarja Ponoči in jutri bo povečini jasno. Ponekod bo občasno pretežno oblačno.