»Z elektronsko redovalnico se izgublja osebni stik med starši in učitelji!«


Priporoči

Ko sem trditev iz naslova prebral v zapisniku sveta staršev šole, ki jo obiskuje moja hči, sem se prvič vprašal, ali (ta) šola res pripravlja otroke za življenje? Bojim se, da ne. Kvečjemu za življenje pred 20 leti, vsekakor pa ne na življenje čez 20 let.

Kot staršu bi se mi zdelo normalno, da se svet staršev pogovarja z ravnateljem o tem, ali bodo v e-redovalnici samo ocene (mojega otroka in primerjalno s povprečjem razreda oz. povprečjem celotnega letnika) ali tudi še kaj drugega. Osebno bi me zanimalo spremljanje celotnega učnega programa preko elektronskih poti. Na dnevni ravni. Online. Osebno bi si želel imeti vpogled v učiteljev dnevnik preko spleta – omejen seveda na tisto, kar je javno za starše vseh učencev v razredu, in tisto, kar se nanaša na mojega otroka.

Sprašujem se, zakaj bi bilo slabo, če bi lahko na svojem telefonu ali iPadu vsak trenutek lahko videl, katero učno snov so/bodo otroci obravnavali v posameznem šolskem dnevu, kaj so/bodo jedli, … Res je, zanima me več kot le rezultati testov. Sprašujem se, zakaj ne bi online vpisoval svojega otroka na obšolske dejavnosti, naročal šolske potrebščine, napovedoval njegovo odsotnost, učitelja seznanjal z otrokovo dieto zaradi kronične bolezni, …?

Morda se sliši čudno, a prej ali slej se bo zdelo smiselno, da se tudi učiteljev dnevnik v online načinu odpre staršem. Če bi bil apliciran po principih Facebookove časovnice, bi bil brez kakršnega koli izobraževanja domač za uporabo več kot polovici staršev (statistično gledano glede na število Facebook uporabnikov v Sloveniji).

Si predstavljate, da kot starš dobite avtomatsko obvestilo ob vsakem zapisu na otrokovi šolski »časovnici«. Ga lajkate, komentirate, javno objavite ali odprete tudi za dedka in babico, da se poveselita vnukovega uspeha, … Vsekakor tak način odpira potencial, da se med učiteljem in staršem lahko razvije komunikacija na ravni posameznega dogodka oziroma takšnega zapisa – resda preko t. i. socialnih akcij, a je takšna komunikacija po moji oceni vseeno bolj osebna in neposredna kot razgovor o povprečnih (večmesečnih) vtisih o otroku na govorilnih urah.

OK, morda pretiravam. Vsekakor pa se mi zdi, da bi se na tak način lahko vzpostavilo več komunikacije med učiteljem in starši, kot je to običaj ta trenutek.  Dva roditeljska sestanka in dvoje govorilne ure po 15 minut letno – ni ravno nek osebni stik. Se vam ne zdi?

Lahko bi še kaj več napisal o tem, kako informirani smo starši in kako informirani bi lahko bili. A to bi izpadlo kot očitek, da šolstvo ne želi transparentno delovati ali da ni denarja za takšne stvari. Lahko bi odprlo razprave o tem, koliko smo starši pripravljeni plačevati za takšno raven storitve, a to ni moj namen.

S tem blogom sem želel sem samo opozoriti, da se šolstvo prepočasi odziva na spremembe, ki se dogajajo. Zaradi v naslovu navedenega stališča vodstva šole moje hčere se mi zdi, da me lahko upravičeno skrbi, da otroci ne bodo v zadostni meri pripravljeni na življenje. Šola, ki zanika možnosti sodobne komunikacije, je kratkovidna in težko razume prihodnje potrebe te družbe.

Dejstvo je, da znanja pisanih črk v prihodnosti ne bomo potrebovali. Že zdaj ga ne. Prepričan sem, da polovica učiteljskega zbora danes ne zna pravilno napisati velike pisane črke H. Kljub temu, da smo vsi to osvojili v drugem razredu osnovne šole, smo pozabili, ker tega znanja nismo uporabljali.

Tako kot je nam (danes delovno aktivni generaciji) lahko žal, da se v okviru šolskega izobraževalnega procesa nismo naučili strojepisja (moji hčeri čez 20 let to znanje ne bo več potrebno), bo našim otrokom žal, da jih šola ni usposobila za »voice« in »gesture« komunikacijo. Ne samo z informacijskimi sredstvi. To bomo potrebovali tudi za vožnjo avtomobila, uporabo dvigala v bloku, uravnavanje temperature v stanovanju, … Morda sta »voice« in »gesture« res še daleč, elektronska pošta, Facebook in še marsikaj, kar morajo naši otroci osvojiti za današnje življenje, pa je že dolgo tu. Se je res pomembneje naučiti skuhati govejo juho in speči piškote pri uri gospodinjstva, kot osvojiti delo z elektronsko pošto in spletnimi iskalniki? Ali izdelava ptičje krmilnice pri uri tehnike res šteje več kot znanje o pametni rabi Facebooka?

Motim se edino, če se slepim, da je namen šole usposobiti otroke za življenje.

igor.pauletic@frodx.com

Ps:

Zanimivo je, da me šola kot starša v istem zapisniku sveta staršev, ki je bil povod temu pisanju, vabi na predavanje za starše o osveščeni rabi interneta z uporabo socialnih omrežij. Kako pristno … Vabilo sem kar malce cinično razumel. Tako kot, da bi jaz nekoga povabil na predavanje o ohranjanju vitke postave in zdravega načina življenja.

Ocena članka: 4.33 od 5
Preberite še
20.1.2011 smo v Kongresnem centru Mons organizirali strokovni dogodek z naslovom »Česa ne smete spregledati pred uvedbo dolgoročne elektronske hrambe«.   Sestavni del dogodka je bila tudi okrogla miza s temo iz naslova tega prispevka. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki podjetij Kovintrade, Podravka, Logos, Pošta Slovenije in Avtenta.si, moderator pa je ...
Preberi več...
V okviru raziskave o rabi družabnih omrežij v slovenskem poslovnem okolju smo sodelovali pri pripravi oddaje Med poslovnimi krivuljami na VAL 202. Če ste oddajo zgrešili, jo lahko poslušate na tej povezavi. Več in bolj podrobno o poslovnem socialnem mreženju pa v prihodnjih desetih dneh lahko pričakujete v našem novem ...
Preberi več...
Vsako podjetje ima tri pomembne tokove – finančnega, materialnega in informacijskega. Doslej so se IT tehnologije in rešitve večinoma usmerjale v podporo tekočemu kroženju denarja in materiala. Kaj pa pretok informacij? Zdaj, ko je čas najdragocenejša količina, informacija pa najbolj iskana dobrina, je nenavadno in finančno neodgovorno, da informacije v podjetju ...
Preberi več...
Zdi se, da je doslej poslovni svet moč socialnih omrežij videl izključno na tržnem področju. Vendar pa potenciala socialnih omrežij ne predstavljajo zgolj »povezani« potrošniki. Tehnologija in princip delovanja je primeren tudi za obvladovanje internih skupnosti, ki sledijo nekim skupnim ciljem. Menim, da v poslovanju vsakega podjetja obstaja vrsta procesov, ki ...
Preberi več...
V začetku leta 2012 so spletni mediji, ki jih spremljam zaradi svojega posla, ponoreli z napovedmi o takšnih in drugačnih trendih. Praktično nisi mogel prebrati prispevka, ki se ga ne bi dotikale takšne ali drugačne napovedi. Govorim o tehnologiji in njenem vplivu na družbo, človeštvo. Nekako v tem duhu bom ...
Preberi več...
Zakaj, kdaj, kako in s kom v dolgoročno elektronsko hrambo? Posnetek naše
Družabna omrežja v podjetjih
Uporabnike v podjetjih čakajo boljši časi
Zakaj tudi vašemu podjetju lahko tehnologija in pristopi iz socialnih omrežij pomagajo
Ali bomo morali kmalu redefinirati pojem pismenosti?
  • Momiji

    Osebno se mi zdi, da je redovalnica že sedaj večinoma pomenila bolj neke vrste simbol kot pa stik med učiteljem in učencem in samo pozdravljam novejše, pravzaprav za učence bolj življenske načine. Tudi sama za zapisovanje  predavanj uporabljam računalnik.
    Se pa istočasno ne strinjam, da je izdelava ptičje hišice manj pomembna. Gre za popolnoma drugo stvar, ki je pomembna iz drugih vidikov, ki prav tako niso zanemarljivi. Se mi zdi, da je v učnem načrtu veliko drugih, manj pomembnih stvari od peke piškotov ali izdelave ptičje hišice, recimo življensko popolnoma nepomembno za nekega osnovnošolca je znanje urejanja kemijske enačbe. Če se bo kasneje usmeril na to področje, ga bodo že še poučili (sama se ponovno spopadam s tem, vmes sem pozabila skoraj čisto vse), če pa ne pa si z znanjem ne pridobiva niti motoričnih spretnosti, niti odnosa do sočloveka, okolja, še v splošno razgledanost težko rečem, da spada, ker se tudi v intelektualnih krogih urejanje kemijske enačbe v pogovoru, kolumni, knjigi … ne pojavlja posebaj pogosto. Po drugi strani, pa so ptice pozimi lačne povsod, empatija pa v človeški rasi postaja vse bolj otopela. In moje najljubše letošnje novoletno darilo? Košarica odličnih čokoladnih piškotov, ki jih je sam spekel prijatelj, IT-jevec z magisterijem.

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • Janez Balkovec

    Igor, imaš prav, a dvomim, da te na drugi strani slišijo. Vsekakor pa jim gre težje že E-pošta. Mal duhovnosti, kratek delovni čas, mal se mamo fino, veliko praznikov in počitnice, pa cajt mine, a ni fino. Otroke šopajo z znanjem, ne za danes, za včeraj…. gremo se tradicijo, slovenski zajtrk…minister, halo…

    Res je tudi, da učiteljica, danes tekmuje z 186-timi TV programi, Googlom, iPadom, smart TV….naši otroci pa brskajo in delajo na teh mašinah kot nori. Podobno se dogaja v zdravstvu.

    Igor, tolaži me le to, da najverjetnejši mandatar za sestavo vlade ne uporablja računalnika. S tega se, da sklepati, da na naši šoli šolajo bodoče mandatarje.

    LP
    Janez

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • Igor Pauletič

    prihodnost se je zgodila hitreje, kot sem mislil…
    tole sem danes zjutraj našel.http://mashable.com/2012/01/09/lg-tv-voice-recognition/ 

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • Igor Pauletič
  • http://www.facebook.com/profile.php?id=1218496439 Gašper Mramor

    Igor, si pa res zoprn. A brez takih ni napredka. Lep in duhovit zapis.

    Še par linkov:
    tole se je naš mulc mimogrede naučil na pamet in tako ve o zgodovini Slovenije več, kot večina odraslih Slovencev…
    http://www.youtube.com/watch?v=iBh6m1upIcw

    Tole pa je verjetno financirala država. Dobro porabljen denar oz. “kéra…”, reče mularija pri nas.
    http://www.youtube.com/watch?v=SsK8R0Y-Ads&feature=related#t=01m00s

    Na Kena Robinsona si verjetno naletel, pa vseeno je tole tudi iz tehničnih razlogov luštno večkrat pogledat.
    http://www.youtube.com/watch?v=zDZFcDGpL4U&feature=fvwrel

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • Janez Balkovec

    Igorja, za predsednika sveta staršev. Moj glas, imaš.lp

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • lenči

    Spoštovani g. Igor!

    Vemo, da danes večino polovanja poteka preko intreneta komunikacijapa preko facebooka in drugih socialnih omrežij. Žal.
    Tudi ljudje se spoznavajo preko omrežij in počnejo še marsikaj drugega. Zato pa smo tam kjer smo. Ko smo bili mi “mladi” smo komunicirali face by face in imeli smo se prav lepo. Pa tudi v šoli nismo imeli računalnikov, dlančnikov, e učbenikov, pa celo goro učbenikov in delovnih zvezkov. Imeli smo en učbenik za predmet in to je bilo to.
    Pa smo znali, ja veliko več kot danes, ko imajo otroci na razpolago prav vse, kar se jim zahoče.
    Res da  gre svet naprej v tehnologiji, ampak v vrednotah pa nazadujemo in to mnogo bolj, kot na drugem področju napredujemo.
    Otrok ni denar, s katerim lahko poslujemo preko spleta, je živo bitje, ki potrebuje pristen stik, tako v šoli kot doma. In tudi vi kot starš, boste bistveno bolj podučeni o svojem otroku, če se boste oglasili v šoli in na pristen, po vaše zastarel, način od učiteljice zvedeli nekaj o svojem otroku, pa ne le ocen, saj te res niso najbolj bistvene pri vsem tem. Ok, ja e-redovalniva, e- dnevnik, da pa bi prav vsa komunikacija potekala takole, pa … . Oprostite, ne vem kam nas bo to pripeljalo.
    Pa še nekaj.
    Na govorilnih urah se lahko v šoli oglasite prav vsak mesec in ne le dvakrat, kot ste zapisali. Če je to vaša praksa, potem je  to vaš problem.
    In nenazadnje, pri nas v kolektivu znamo vsi zapisati veliko pisano črko H.
    Jo znate vi?
     

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • Igor Pauletič

    http://www.frodx.com/2012/04/30/prihodnost-ucitelja-in-sole/

    Hvala, dr. Jurij Šink. Jaz sem že skoraj obupal. Nasprotnikov e-šolstva ni polovica, a so tako goreči, da sem se počutil precej osamljenega.

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • Matej Golob

    “Dva roditeljska sestanka in dvoje govorilne ure po 15 minut letno – ni ravno nek osebni stik. Se vam ne zdi?”
    Tole me je spomnilo na moj (in verjetno od večine) odnos z osebnim zdravnikom.
    Verjetno bi mojemu izbranemu zdravniku koristile informacije z mojega “timeline-a” o pretečenih kilometrih, treningu, kolesarjenju, hribih, maratonu, obisku urgence, vročini in slabem počutju, prehrani ipd. Stvari, ki jih veliko ljudi deli z vsemi “e-prijatelji”, zdravnik pa ne ve ničesar o tem. Morda ga pa zanima?

    Thumb up 0 Thumb down 0

  • Igor Pauletič

    To bo prej zanimalo zdravstveno zavarovalnico. Zaenkrat jih tvoj lifestyle zanima, ko te želijo nezgodno zavarovati. ;-)

    Thumb up 0 Thumb down 0



Vse pravice pridržane 2010 © Frodeecs, neodvisna svetovalna družba, d.o.o., E-pošta: office@frodx.com, Tel.: +386 (0) 59 032 740